Dokončno

Tako torej – lige EBEL na Jesenicah v sezoni 2013-14 ne bomo videli. Je v to kdo po dogajanjih v zadnjem tednu sploh še dvomil? Acroni Jesenice se seveda niso čudežno dvignile iz pepela, novega, tretjega, »pozitivnoslovenskega« kluba tudi ni na spregled, jeseniško hokejsko šolo in realnost bodo zastopali – po pričakovanju fantje iz kluba, ki ga skozi te hude čase vodi Miha Rebolj.

Foto: zasebni arhiv

Sprašujem se, kakšen vtis »Jeseničani« sploh še dajemo pri vodilnih v ligi EBEL?! Imamo – ali pa smo imeli – legendarni klub, nosilca številnih naslovov, rekordov, najbrž celo ugledno institucijo – pa zelo znano in uveljavljeno hokejsko šolo, menda bomo imeli tudi obnovljeno dvorano, ne bomo pa imeli tekmovalnega hokeja na dostojni ravni. Bo še kaka jeseniška zgodba kdaj sploh razumljena kot resna? Se ti modeli iz našega okolja, ki ovirajo zadeve, sploh zavedajo kaj počnejo? Zanje ne vem, jaz pa imam ta hokej rad. Imam rad dvorano tam v senci Mežakle, tekme v njej, rad vozim otroke na trening in na kak drug način pomagam, če je v moji moči. Rad sem spil pivo s prijatelji v vmesnem času med tretjinami, pa rad sem bil strokovnjak, kot še tisoči drugih – saj veste, vsi bi drugače reagirali, kot je določen igralec v nekem hipu na tekmi, pa vsi smo bolje vedeli od trenerja kaj in kako se postaviti nasprotniku po robu… Žal teh zadev v zadnji sezoni ni bilo, zdaj pa je jasno, da jih ne bo niti v prihodnji.

Še kdaj Podmežaklo?

Večkrat se spomnim na besede Marcela Rodmana, ki je v poletju pred vstopom Jesenic v ligo EBEL – na vprašanje kako ocenjuje pripravljenost moštva na tekmovanje v takem rangu - dejal nekako takole: »Jesenice so slej ali prej v vsakem tekmovanju, v katerem so nastopale – tudi zmagale. Tako bo tudi tokrat.« Kako utopične se danes zdijo Marcelove besede. Pa ne zaradi Marcela in njegovih soborcev na ledu. Druge zadeve so šle k vragu. Najbrž se vsak navijač kdaj zasanja in razmišlja o tekmovanju v EBEL z ekipo, ki bi jo sestavljali brata Rodman, Tomaž Razingar, pa TJS-jevci, Robert Kristan in tako naprej in tako dalje. Koliko talenta je v zadnjih letih odšlo z Jesenic v svet? Najbrž ni potrebno biti ravno genij, da človek spozna, da bi večina teh fantov raje igrala doma, kot kjerkoli po svetu. Tudi za manjši denar! Seveda pa v urejenem okolju. Verjetno sicer prav vseh teh fantov nikakor ne bi zadržali v domačem klubu, saj nekateri preprosto prerastejo to okolje. Ampak Jesenice, kraj, ki z okolico vred šteje kakih 20.000 duš, očitno premorejo preveč pregovorne slovenske »foušije«. Pa starih zgodb o tem, kako ta ne mara tega, oni ne mara onega in tako naprej...

Marcel Rodman, foto: hokej.pravda.sk

Potem pa se vsemu skupaj priključi še politika; in je – če mene vprašate – sploh čudno, da se kaka stvar še da izvesti. Čudno je, da zgoraj omenjenemu predsedniku hokejskega kluba mlajših kategorij sploh uspe izpeljati sezono! Kaj sezono – mesec! Pa kaj mesec – pravo čudo je, da se organizirajo osnovni pogoji za vadbo, da se organizira kaka tekma! Pravo čudo je, da bo dvorana nekega dne sploh obnovljena. Na koncu sezone smo vsi srečni, ker so otroci sploh uspešno pritekmovali do konca državnih prvenstev. Nihče se takrat ne vpraša kako je bilo vse skupaj improvizirano, pa koliko je stalo! Na koncu bomo vsi vzhičeni, ker bomo imeli obnovljeno dvorano in spet se nihče ne bo vprašal – koliko (preveč) je vse skupaj stalo? Pa zakaj ni obnovljeno tako, kot bi se za edino prenovo dvorane v zadnjih desetletjih – in prav brez dvoma tudi v prihodnjih – pravzaprav spodobilo.

Ob vsem skupaj me večkrat spreleti tudi vprašanje – "Kako pa je z najuspešnejšim sinom Podmežakle?" Zakaj nihče ne vključi Anžeta Kopitarja v zgodbo? Seveda ne kot donatorja.

Kako se bo torej vse skupaj razvijalo naprej? Z nadaljnjim nagajanjem podmladku, njegovemu vodstvu, obljubami o re-aktivaciji ugaslega kluba, požiranjem novih in novih obljub?

Prihodnost ta trenutek ne zgleda z rožicami postlana, a pravi železar je najmočnejši takrat, ko mu je najtežje. Za konec tokratnega prispevka dodam še misel, ki jo je izrekel legendarni Wayne Gretzky – "Dober hokejist je tam, kjer je pak. Odličen hokejist pa je tam, kjer bo pak čez nekaj trenutkov."

Bomo Jeseničani zmogli tja, kamor se bo odbil naš pak?

Prvič

Pozdravljeni. Tole je prva objava v novem jeseniškem hokejskem forumu. Pa to ne pomeni, da bo beseda tekla samo o Jesenicah. Prav gotovo bomo diskutirali tudi o vseh ostalih s hokejem povezanih temah, vendar bo bistvo našega zanimanja ostalo pri jeseniškem hokeju.

Foto: Borut Žigon

Pa pojdimo kar k ta trenutek prav posebno razširjeni temi - odstopu HD Jesenice (mladi) od tekmovanja v prihodnji sezoni mednarodne lige EBEL. Očitno se v zakulisju odvija več zgodb, razvoj hokeja, naših otrok in nasploh športa v kraju pa očitno ostaja talec nekih drugih, javnosti neznanih iger. Pa naštejmo nekaj dejstev: starega kluba, ki je ustvaril legendarno hokejsko zgodbo v delujoči obliki ni več. Njegov predsednik - sicer tudi šef največjega podjetja v mestu - sicer pravi, da se zaostali dolgovi poplačujejo. Ampak kaj to pomeni? Se bo jutri pojavil nov čudežni vlagatelj, ki bo poplačal zaostale obveznosti in klub znova re-aktiviral? Pa pojdimo dalje - delujoči klub - HD Jesenice (mladi) ima obilo težav. Na vso silo pripeljano košarkarsko prvenstvo na Jesenice, je pomenilo uničenje - vsaj - ene sezone za delujoči, kot mu nekateri pravijo - Reboljev klub. Tudi za letošnjo jesen obeti niso najboljši. Direktor zavoda za šport omenja za uporabo ure ledu nekako štirikratnik prejšnje cene. Dvorana bo pač obnovljena in draga. Je to sprejemljivo za klub, ki v prvi vrsti deluje s pomočjo prispevkov staršev, saj resnih sponzorjev z izdatnejšim vložkom zaradi dogajanja v zadnjih letih preprosto ni?! Se morda želi na vsak način nagajati mladim, ker je njihov predsednik tudi jeseniški podžupan in morebitni kandidat za novega župana? Se komu v mestu trese stolček? Je vse skupaj morda merjenje moči med predsednikoma obeh klubov? In končno, omenja se celo nov, menda že tretji klub v mestu. Tudi lani je že bil poskus v to smer. Zanima me kako navijači sprejemate vse dogajanje okrog Podmežakle. Kateri klub boste podprli, če se zgodi, da bo v mestu več delujočih klubov? Imajo "stari" udeleženci potopa najtrofejnejšega slovenskega športnega kolektiva še kaj kredita pri navijačih? In kaj, če čudežno, kot feniks iz pepela - vstane stari klub Acroni Jesenice? Boste podpirali vse skupaj?

Foto: rtvslo.si

  Medtem obnavljajo dvorano Podmežaklo. Stara dama je bila prav gotovo potrebna obnove. A nekaj zadev prav gotovo ni zastavljenih v redu – najbrž lahko sklepamo, da nihče od nas ne bo doživel naslednje temeljite prenove dvorane. Vsaj malo verjetno je. Ob vsem skupaj se je potrebno vprašati, zakaj se torej ob vseh zagotovljenih sredstvih in ihti ob prenovi dvorana ne uredi tako, kot bi si nedvomno zaslužila. Bodimo si na jasnem – dvorana je namenjena hokeju. Vse tisto govoričenje o primernosti za druge prireditve je navadno sajenje rožic. Spomin prikliče v podobo koncert – v tistem trenutku najpopularnejše slovenske rock skupine – Podmežaklo, na katerem se je zbralo, reci in piši, kakih 250 ljudi. V redu, bomo torej imeli košarko nekaj dni v mestu. A zakaj za vraga to ne pomeni, da bodo tribune končno enkrat za vselej na istem nivoju? Zakaj za vraga dvorana ne bo ogrevana? Zakaj ne bo obnovljena, pravzaprav kompletno zamenjana talna napeljava pod ledeno ploskvijo, ki ima že muzejsko vrednost in bo v bodoče prav gotovo povzročala težave? Se bo takrat dvorana spet »obnavljala«? Kako je s parkirišči? Pomožno ledeno ploskvijo? Sedeži po vsej dvorani? Kako lahko »skozi« pride projekt, po katerem je v ogromni novi garderobi ENA vtičnica z električno napeljavo? Kako lahko pride skozi projekt, po katerem ima nova tribuna za 1500 ljudi dve stranišči?

Foto: tekmovalen.si

 Kako lepo je bilo v prejšnjih letih. V tem času leta so se zbirali vtisi po minuli sezoni, povzdigovale lepe poteze, goli in zmage, klelo se je zaradi nepotrebnih porazov, omenjalo igralce in podobno. Seveda vse do lanske sezone. V teh dneh bi človek v normalnem hokejskem okolju pričakoval podpis pogodb z igralci, gledal ekipo kako nabira kilometre in moč po okoliških gozdnih stezah in dvorani, sanjal o polni dvorani in bil ponosen na svoj klub in mesto. Medtem pa – back to reality – duša mesta umira. Otroci več ne poznajo (vidijo) svojih idolov. Debate v lokalih se ne začenjajo več z ekipo, pač pa z vremenom, politiko, išijasom in tem, kako sosed vpije na ženo. Kako patetično, kako ne-jeseniško! Kako bo jutri? Kdo ve?

Foto: kosarka.si

Vabljeni k komentiranju! Koristno pa bo tudi, če besedo o novem forumu razširite (delite) naprej. Pa lep, rdeč, železarski(!?) pozdrav.